MASAŽA
Zdravilne
in blagodejne učinke masaž so poznali in uporabljali že Rimljani
in Grki in je svojo vrednost obdržala do današnjih dni. Koristnost
masaže je Galenus primerjal s koristnostjo telesne vadbe.
Pred telesno vadbo je potrebno ude zmehčati in segreti z
masažo
po delu, pa utrujene ude poživiti.Posebno se je razširila
v Nemčiji, kamor jo je prinesel dr. Metzger iz Amsterdama.Prof.
dr. L. Prokop je bil dunajski športni zdravnik in je izdal
knjigo » ŠPORTNA MASAŽA« z eno najnovejših in najpopolnejših
metod športne masaže. (toliko o zgodovini).
Osnovno delovanje masaže lahko razdelimo na dve komponenti: na fizično, ki ugodno
vpliva na kožo, mišice, živčevje, presnovo, krvni obtok in
sklepe, ker izboljšuje prekrvavitev, telesu pa vrača prožnost
in gibčnost, kot tudi na psihično sprostitev uma in duha, ker
krepi imunski sistem. Človek je psihofizično bitje, zato je
v sedanjem stresnem življenju še posebno pomembna in potrebna
, ker vemo, da stres slabo vpliva na naš imunski sistem. Masaža
poleg izboljšanja pretoka krvi in limfe posredno zelo ugodno
učinkuje na vegetativni živčni sistem. Hkrati pa pripomore
k nemotenemu delovanju presnove in k izločanju prekomerne vode
iz telesa, s tem pa izboljšuje ravnovesje telesa in duha. Pri
masaži najprej segrejemo kožo, mišice, zato dobijo mišična
vlakna več krvi, se zmehčajo in podaljšajo. S tem se izboljša
pretok krvi in limfe in začasno se odpravi bolečina. Važen
je »dotik«, zato je zelo priporočljiva ročna masaža, saj noben
aparat ne nadomesti toplih rok izkušenega maserja. Do bolezni
pride, ko v telesu pride do energetskega disbalansa in nastopijo
težave z zdravjem. Na to vplivajo zunanji patološki dejavniki
(vročina, mraz, veter ...) in notranji
patološki dejavniki (jeza, tesnoba). Masažne tehnike, manipulacije
in sprostitvene metode so neagresivne. Kontraindicirana je
pri hudi osteoporozi, trombozi, pri vnetnih stanjih (povišana
telesna temperatura) in akutnih poškodbah, bolečinah.
Kitajski filozof Lao Ce (300 p.n.š.) je dejal: «Masirati pomeni pogovarjati se
z dotikom, kdor to govorico obvlada, je bliže k bogu«. |